Ko so Tadeja Pogačarja vprašali znano vprašanje – ali ima v svoji viharni karieri kaj obžalovanja – je večina pričakovala, da bo govoril o zamujenih priložnostih, izgubljenih sekundah na gorskih etapah ali dirkah, ki so se mu izmuznile. Namesto tega je slovenski zvezdnik presenetil vse, tako da je pogovor nežno preusmeril stran od trofej in časovnih vrzeli k nečemu veliko bolj osebnemu: tihi vlogi, ki jo ima njegovo dekle, da ga ohranja prizemljenega.
Pogačar je pojasnil, da obžalovanje zanj nikoli ni bilo zares povezano z rezultati. Zmage in porazi pridejo in gredo, pomembno pa je, kako jih preživiš – in kdo ti stoji ob strani, ko hrup utihne. Namignil je, da mu je nekdo, ki razume pritisk, izčrpanost in nenehna potovanja, pomagal ohraniti perspektivo v trenutkih, ko bi kolesarjenje zlahka požrlo vse. V tem smislu je namignil, da je težko karkoli obžalovati, ko se ti življenje zunaj kolesa zdi stabilno.
Komentar je naletel na odmeve oboževalcev, saj je razkril Pogačarjevo plat, ki jo redko pokažeš. Znan po neustrašnem dirkanju in nalezljivem nasmehu, je pogosto prikazan kot skoraj nedotaknjen dvomov. Vendar je ta odgovor pokazal, da za prvakom stoji mladenič, ki ceni ravnovesje, podporo in čustveno stabilnost prav toliko kot rumene majice in stopničke.
Na koncu je njegov odgovor preoblikoval celotno idejo obžalovanja. Ni šlo za dirke, ki bi jih želel odpeljati drugače, temveč za cenjenje ljudi, ki naredijo pot smiselno. In za Pogačarja je postalo jasno, da dokler na cesti da vse od sebe – in se vrne domov k nekomu, ki ga drži pri tleh – ostane zelo malo prostora za obžalovanje.
