Za kolesarskega superzvezdnika Tadeja Pogačarja uspeh nikoli ni bil samostojna vožnja. Za vsako rumeno majico, vsako vrnitev in vsakim trenutkom zmagoslavja stoji oseba, ki jo imenuje svoj »največji vir moči« – njegova žena Urška Žigart.
Spoznala sta se pred leti zaradi skupne ljubezni do kolesarstva in njun odnos se je od takrat razvil v močno partnerstvo, ki sega daleč preko športa. Urška, ki je sama profesionalna kolesarka, razume dolge ure, fizično izčrpanost in čustveno breme, ki ga zahtevajo elitne dirke. Toda za Pogačarja njen vpliv sega globlje od le skupnih izkušenj – ona je tista, ki mu pomaga ostati prizemljen, motiviran in osredotočen skozi vsak preobrat v njegovi karieri.
> »Ona je mir v mojem kaosu,« je Pogačar povedal v nedavnem intervjuju. »Ko zmagam, je prva, ki praznuje z mano. Ko padem, je prva, ki me dvigne. Njena vera vame se nikoli ne spremeni – tudi ko dvomim vase.«
Njuna vez je bila preizkušena tako skozi zmage kot neuspehe – od slave na Tour de France do okrevanja po poškodbah in čustvenih težav, ki jih prinaša pritisk, ker je eden najbolj gledanih kolesarjev v kolesarstvu. A vsakič mu je Urškina stalna podpora pomagala, da se je znova zagnal in vstal.
Prijatelji in soigralci opisujejo par kot neločljiva – ne v dramatičnem smislu, ampak v tihem, tolažilnem. Med dolgimi treningi in dirkami Pogačar pogosto omenja, kako mu sporočila od doma, majhni opomniki na ljubezen in spodbudo, pomagajo prebroditi najtežje etape.
> »Včasih ljudje mislijo, da motivacija prihaja iz trofej ali rekordov,« je dejal. »Ampak zame je to njen nasmeh na ciljni črti. To me žene naprej.«
Par je postal nekakšen močan dvojec v kolesarstvu – ne zaradi njune slave, ampak zaradi ponižnosti in topline, ki ju prinašata v šport. Urškina dirkaška kariera še naprej cveti, a kljub temu ostaja Pogačarjeva največja navijačica in nikoli ne išče v središču pozornosti zase.
Skozi vse to Tadej še naprej pripisuje njen vpliv skriti sili za svoje največje trenutke. »Za vsako zmago stoji ona,« je preprosto dejal. »Spominja me, da zmaga ni vse – ampak dajanje najboljših moči za ljudi, ki jih imaš rad, je vedno vse.«
Njuna zgodba je več kot le zgodba o športnih dosežkih – je portret ljubezni, partnerstva in tiste vrste tihe podpore, ki lahko tudi najtežje dirke spremeni v nekaj pomembnega. Za Tadeja Pogačarja vsaka ciljna črta, ki jo prečka, nosi v srcu isto sporočilo: nič od tega ne bi bilo mogoče brez nje.
