Tadej Pogačar je že leta znan kot nasmejana superzvezdnica kolesarstva – čudežni otrok, ki zmaguje z veseljem in se vzpenja z eleganco. Toda v zakulisju se dvakratni prvak dirke Tour de France sooča z osebnimi izzivi, ki le redko pridejo na naslovnice. Pred kratkim je Pogačar spregovoril o trenutku, ki je skoraj končal njuno razmerje, in ponudil surov in iskren pogled na čustveno breme življenja na vrhu.
Po njegovih besedah je incident izviral iz mešanice nenehnega pritiska, nenehnih potovanj in vse večje vrzeli med njegovim javnim uspehom in zasebnim življenjem. V enem posebej intenzivnem obdobju dirkanja se je znašel na izčrpanem mestu: preveč osredotočen na urnike treningov, preveč izčrpan, da bi pravilno komuniciral, in preveč oddaljen, da bi opazil pritisk na osebo, ki jo je imel najraje.
Nesporazum – sprva majhen – se je razvil v vroč prepir. Besede, izrečene zaradi stresa in utrujenosti, so ga zadele globlje, kot sta oba pričakovala. Pogačar je priznal, da je bil to trenutek, ko je začutil, da mu vse drsi: »Spoznal sem, da zmagujem na dirkah, a izgubljam stik doma.« Čustvena distanca, ki je sledila, je bila zanj težja kot katera koli gorska etapa.
Več dni nista skoraj spregovorila. Tišina, pravi, je bila klic na prebujenje. Prisilila ga je, da je spoznal, kako so ju zahteve kariere, pozornost in nenehno premikanje z dirke na dirko spravili iz ravnovesja. Strah pred izgubo nekoga pomembnega ga je spodbudil, da se je soočil s tem, čemur se je izogibal – da biti prvak ne opravičuje čustvene odsotnosti.
Počasi sta se obnovila. Iskreni pogovori so nadomestili predpostavke. Čas, preživet skupaj, je nadomestil zamude pri potovanjih. Naučila sta se, kako zaščititi svoj odnos pred pritiski kolesarskega sveta, postaviti meje in dati prednost komunikaciji tudi v najbolj obremenjenih delih sezone.
Danes Pogačar tega trenutka ne opisuje kot neuspeh, temveč kot prelomnico. Okrepil je njuno vez in ga naučil pomena prisotnosti pred popolnostjo. Z lastnimi besedami: »Ta težek trenutek me je spomnil, da ljubezen potrebuje enako skrb, kot jo namenjamo treningu – doslednost, trud in razumevanje.«
To je plat Pogačarja, ki jo navijači redko vidijo – ranljiv, premišljen in človeški. In kaže, da se tudi v življenju prvaka največje zmage včasih zgodijo daleč od doma.
