Tadej Pogačar si je ustvaril sloves zlatega fanta kolesarstva – eksplozivnega na vzponih, neustrašnega na spustih in izjemno doslednega pod pritiskom. Ko torej navijači začnejo postavljati vprašanja, le redko gre za njegov talent. Tokrat pa radovednosti ne vzbuja dramatičen rezultat dirke ali drzna izjava, temveč majhna, nepričakovana podrobnost, ki so jo mnogi opazili šele pred kratkim.
V zadnjih nekaj nastopih in dirkah so pozorni navijači opazili subtilne spremembe v Pogačarjevem vedenju. Zdi se mirnejši, bolj zadržan in manj izrazit kot kolesar, znan po tem, da dirka z vidnim veseljem in spontanostjo. Ni izbruhov, ni polemik – le tiha sprememba, ki se zdi dovolj drugačna, da sproži pogovor.
Zanimivo je, da številke ne kažejo upada. Njegovi nastopi ostajajo elitni, njegovi rezultati impresivni. Prav to naredi situacijo še bolj zanimivo. Ko uspehi nadaljujejo, a se osebnost subtilno spremeni, navijači ne morejo mimo ugibanj. Ali varčuje s čustveno energijo? Ali postaja bolj taktičen, manj nagonski? Ali pa je to preprosto mirna samozavest prvaka, ki mu ni treba več ničesar dokazovati?
Zaenkrat se Pogačar ni odzval na klepet – in ta tišina le še podžiga radovednost. V športu, kjer se analizira vsaka gesta, lahko že najmanjša sprememba postane tema pogovora.
