V okolju, kot je Monako – kraju, ki je sinonim za bogastvo, superjahte, dizajnerske butike in visokokakovostni luksuz – je enostavno domnevati, da mora biti vsak, ki tam živi, ovit v ta svet ekstravagance. Toda Tadej Pogačar in Urška Žigart še naprej dokazujeta, da je videz lahko varljiv. Čeprav je Tadej eden najbolje plačanih in najbolj odlikovanih kolesarjev svoje generacije, življenjski slog para ostaja prizemljen, pristen in presenetljivo skromen. Njune tihe rutine osvetljujejo, kdo sta za dresi, trofejami in svetovno pozornostjo: dva človeka, ki veliko bolj cenita preprostost kot glamur.
Urška je ponudila tople vpoglede v njuno zasebno življenje in razkrila, da glamur, ki ga pričakujejo zunanji opazovalci, preprosto ni njuna resničnost. Medtem ko si svet predstavlja prebivalce Monaka, ki se premikajo od luksuznih dogodkov do ekskluzivnih salonov, je bolj verjetno, da bosta Tadej in Urška počela nekaj veliko bolj sorodnega – sprehajala se bosta v Carrefourju v trenirkah in nakupovala živila kot vsak običajen par. Ni spremstva, ni dizajnerskega stila, ni potrebe po bahanju s statusom. Njuna ideja udobja je biti neopažen, se zliti z okolico in uživati v preprostem užitku skupnega početja brez bremena slave.
Za njiju dom ni opredeljen z razkošjem. Opredeljuje ga mirnost, zasebnost in možnost živeti življenje, ki se kljub izjemnim karieram zdi normalno. Njuno stanovanje ni zlata palača, temveč funkcionalen, miren prostor, kjer se sproščata, kuhata, se dražita in si napolnita baterije po naporih profesionalnega kolesarstva. Ko ne potujeta na dirke, imata raje mirne večere, skupne obroke in dolge, lahke kolesarske vožnje – iste navade, ki sta jih imela rada že dolgo preden je uspeh potrkal na vrata.
Njuno zgodbo naredi še posebej privlačno kontrast med njunimi javnimi dosežki in njuno osebno ponižnostjo. Tadej, z zmagami na dirki Tour de France, ogromnimi sponzorskimi pogodbami in globalno prepoznavnostjo, bi se zlahka prilagodil življenjskemu slogu jet-seta okoli sebe. Vendar tega ne počne. Namesto tega raje izbere udobje kot bleščeče, pristnost kot podobo in kakovosten čas z Urško kot družabno sceno, po kateri je Monako znan. Tudi njegovi veliki nakupi – kot sanjski Porsche ali luksuzna ura – ga ne opredeljujejo; so majhne poslastice, ne osrednji deli identitete.
Ta skromen pristop k življenju ju je naredil ljubljeno ne le kot športnika, ampak tudi kot posameznika. Oboževalci ju vidijo kot sorodna, pristna in osvežujoče nepretenciozna – par, čigar ljubezenska zgodba se zdi resnična v svetu, kjer slava pogosto popači vse, česar se dotakne. Njuna zavezanost k ohranjanju trdnosti kaže, da uspeh ne spremeni tega, kdo si v svojem bistvu.
Navsezadnje Tadej Pogačar in Urška Žigart utelešata redko vrsto slavnih: takšno, ki ne hrepeni po pozornosti, ne lovi ekstravagance in ne čuti potrebe, da bi kogarkoli navdušila. Sta najskromnejši in najmočnejši par v Monaku – tiho izbirata pristnost namesto spektakla, ljubezen namesto razkošja in življenje, ki se zdi resnično, namesto tistega, ki je zgolj videti impresivno.










